Veleposlaništvo RS Bern /Konzularne informacije /Državljanstvo Republike Slovenije /

Državljanstvo Republike Slovenije

Pridobitev in prenehanje državljanstva Republike Slovenije ureja Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS-UPB2, UL RS št. 24/07 - UPB2 – uradno prečiščeno besedilo).

Priglasitev v državljanstvo Republike Slovenije

Pridobitev državljanstva po rodu urejajo 4., 5., 6. , 7. in 8. člen  ZDRS-UPB2.

Po 5. členu pridobi v tujini rojeni otrok, katerega eden od staršev je ob njegovem rojstvu državljan Republike Slovenije, drugi pa je tuj državljan, državljanstvo Republike Slovenije, če je do dopolnjenega 18. leta starosti priglašen kot državljan Republike Slovenije ali če se do dopolnjenega 18. leta starosti dejansko za stalno naseli v Republiki Sloveniji z roditeljem, ki je državljan Republike Slovenije.  

Vlogo za priglasitev otroka do 18. leta starosti v državljanstvo Republike Slovenije lahko vloži izključno roditelj, ki je slovenski državljan. V primeru, da je podaja vloge s strani roditelja s slovenskim državljanstvom neomogočena (npr. zaradi smrti), lahko otrok slovenskega roditelja poda izjavo o priglasitvi v državljanstvo Republike Slovenije šele po dopolnjenem 18. letu starosti po 6. členu ZDRS-UPB2.

Po 6. členu državljanstvo Republike Slovenije pridobi tudi oseba, rojena v tujini, starejša od 18 let, ki do dopolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije in izpolnjuje naslednja pogoja:

· da je od njenega rojstva do dane izjave eden od staršev državljan Republike Slovenije oziroma da je bil državljan Republike Slovenije do smrti, če je umrl pred dano izjavo,

·  da ji po dopolnjenem 18. letu starosti državljanstvo Republike Slovenije ni prenehalo na podlagi odpusta, odreka ali odvzema.

Izjava o priglasitvi se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu za notranje zadeve.

Izredna naturalizacija oseb slovenskega porekla iz nacionalnih razlogov po 13. členu ZDRS-UPB2

Po 13. členu ZDRS-UPB2 z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 4., 6., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Osebam iz 2. člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06), to so zamejci, zdomci in izseljenci slovenskega porekla, ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, ni treba izpolnjevati pogoja neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi urejenega statusa tujca, pogoja 4. točke, če niso zavezanci za plačilo davkov v Republiki Sloveniji, pa tudi ne pogoja iz 9. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS-UPB2.

Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena ZDRS-UPB2 (UL RS št. 24/13) v 3. členu določa, da je izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov možna, če je prosilec slovenski izseljenec ali njegov potomec do 2. kolena v ravni vrsti, ki izkaže aktivno vez z Republiko Slovenijo oziroma aktivno večletno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah ali je bil odpuščen iz slovenskega državljanstva zaradi razumljivih razlogov in ponovno prosi za sprejem v slovensko državljanstvo. Velja poudariti, da za pridobitev slovenskega državljanstva po tem postopku ne zadošča le to, da je oseba slovenskega porekla. Prosilec mora kot dokaz aktivne vezi z Republiko Slovenije predložiti ustrezno dokumentacijo (npr. potrdilo o aktivnem delovanju v društvu, potrdilo o obisku tečaja slovenščine, … itd.). Pristojni organ tudi pozitivno gleda na primere, ko prosilec aktivno obvlada slovenski jezik, čeprav znanje le-tega ni pogoj za pridobitev državljanstva.  

Prošnjo je možno vložiti na Veleposlaništvu RS v Bernu, kjer lahko dobite obrazce in dodatne informacije. Obrazci za vlogo za sprejem v državljanstvo RS po 13. členu ZDRS-UPB2 in navodila za izpolnjevanje so na voljo tudi pod sledečo povezavo: http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=263.

Dvojno državljanstvo

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, ki je stopil v veljavo 25. 6. 1991, kot lex specialis dvojnega državljanstva izrecno ne prepoveduje. Hkrati pa velja poudariti, da nobena država ne sme posegati v suverenost druge države, zato tudi ne more svojim državljanom priznavati državljanstva druge države. Za tuje državljanstvo, kot razmerje med fizično osebo in tujo državo, je pristojna samo ta tuja država. Skladno s 1. členom Haaške konvencije iz leta 1930 o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo konflikte na področju državljanstva, pa je vsaka država suverena pri določanju državljanskega telesa. To pomeni, da ne sme nobena država posegati v notranjo ureditev državljanstva tuje države. Toleriranje dvojnega državljanstva zato pomeni le, da Slovenija ni predpisala avtomatične (ex lege) izgube slovenskega državljanstva v primerih, ko slovenski državljan pridobi državljanstvo tuje države. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije v 2. členu določa princip efektivnosti slovenskega državljanstva, kar pomeni, da se oseba, ki ima poleg slovenskega državljanstva tudi tuje, na teritoriju Republike Slovenije ne more sklicevati na tuje državljanstvo, ampak se mora podrejati slovenski jurisdikciji. To velja od trenutka prestopa državne meje do zapustitve slovenskega ozemlja.

Švicarska zakonodaja ne prepoveduje dvojnega državljanstva, medtem ko zakonodaja Kneževine Liechtenstein ne dovoljuje dvojnega državljanstva.

Prenehanje državljanstva Republike Slovenije

Prenehanje državljanstva Republike Slovenije ureja prav tako Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS-UPB2, UL RS, št. 24/07 - UPB2 – uradno prečiščeno besedilo). Državljanstvo Republike Slovenije preneha z odpustom, z odrekom, z odvzemom ali po mednarodni pogodbi.

Vlogo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije je možno vložiti pri Veleposlaništvu RS v Bernu ali pri pristojni upravni enoti v Sloveniji.

Državljan Republike Slovenije, ki živi  v tujini  in  je bil na prošnjo odpuščen iz slovenskega državljanstva, ima  kasneje možnost zaprositi za ponoven sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, če seveda izpolnjuje pogoje za ponoven sprejem.

Sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zakonskega partnerja slovenskega državljana

Naturalizacijo oseb, ki so poročene s slovenskim državljanom, ureja tretji odstavek 12. člena ZDRS-UPB2. Pogoji so, da je oseba že najmanj 3 leta poročena s slovenskim državljanom in dejansko živi  v Sloveniji neprekinjeno vsaj 1 leto pred vložitvijo prošnje, ima urejen status tujca in izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Vlogo je možno vložiti na katerikoli upravni enoti v Sloveniji.

 

Koristne povezave:

Splošne informacije o naturalizaciji: http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/drzavljanstvo/